poezija

DELUJOČI INSTINKT

Čustva so se umirila
so nove misli me obšle,
nebo se v umu je zjasnilo,
a jaz še vidim v ljubezni vse.

So se leta razcvetela
prišla resnica je na dan,
ki je bila in je osnova,
radi nje v telo sem bil poslan.

Zapovedi sem si prečital
v njih se nisem vživel,
prepuščal sem ljubezni sebe,
misleč, da bom le srečo žel.

Drugačna je telesna želja
od Mojzesovih besedil,
ki jih je za dušo klesal,
da bi ljubezen oplemenil.

Z leti se modrost pojavi,
zadnja žetev ji sledi,
koliko zapovedi uresničiš,
toliko bolj si brez skrbi.

PERPETUM MOBILE

Sem del narave
živali in dreves
nevidnih mikrobov,
čustvenih vez.

Rojen sem s talenti
ne vem še za nje,
zakopani so v meni
ali drugje.

Spoznal sem mladenko
brhko dekle,
odkrila je v meni
ljubezen do nje.

Sva kmalu ugotovila
kaj komu gre,
impulzi so razkrili ,
talente najine.

Sva jim dala možnost,
so že polnoletni,
sedaj v gnezdu sreče,
naju žive talenti.

TU SMO ZATO…

Tu smo nekje na koncu sveta
kot neka vrsta božjih iztrebkov
vse kar je dobro se vrača nazaj
a kvarno se snovno razkraja.

Tuhtam, razmišljam kaj delam tu
kako naj se vedem do sebe,
iz neba dobivam sanje v dar
me hranijo indijske vede.

Bog mi je pustil slutnjo za sled
in vero, da bi se našel,
oprijemam se vesti kot vem in znam,
živim v prepadu in pasti.

Zemlja se dviga na višjo raven
od zlega se čisti in stresa
če ne bom s sabo isto ravnal
ne bom več doživel nebesa.

Kot padla duša sem našel ta kraj
misleč da je vse to resnica,
a ko bom zapustil njo in telo
me bo vagala božja pravica.