poezija

BOŽIČ

Kar se ti navzven prikaže
morda je radost ali problem,
vsi smo mi v božjem jezgru,
vsak ustvarja svoj sistem.

Kdor ne najde pravih silnic
preko uka, soljudi
ljubezen slepa ga ne najde,
zato ne ve, zakaj živi.

Gledamo planete, zemljo
krožijo v večnosti,
nočejo med sabo stika
preveč bi bolni se razšli.

Zato nas živi vse svoboda
to je luč, ki ne pusti,
da se človek vsiljuje
v premočnem dreganju ljudi.

Takrat prerada se rojuje
tiha borba za prevlast,
vsak bi hotel vsaj z besedo
občutiti nad drugim slast.

Kaj nam Božič, praznik rojstva
hoče reči zunaj nas,
ker smo si zelo različni,
spozna naj vsak ljubezni glas.

TVOJE SEME

Razsvetljenje je pred tabo,
ga lastna misel ne pozna,
v čistih vodah se sluz pere,
po meditaciji se um spozna.

Zazri v sebi svoje stanje
kaj srce ti sploh želi,
odprejo se notranje duri,
izza njih prepolno je poti.

Kdor si čustva zna miriti,
svoje silnice brez mej,
aura se bo razcvetela,
kot gozdovi radi vej.

Ona se bo dotaknila
slične duše, istih želj,
tvoj pogled pa bo pokazal,
kako močan je očesa strel.

Kdor v sebi ne poišče
pravi smisel kaj bi žel,
ta še ni ustvaril seme,
radi tega bo uvel.

POSESIVNOST

Mali je svet, če vidiš le sebe
premajhni za nebo, za ljubezenski par,
kdor le sebe nosi v sebi
ta drugega ne bo osrečil nikdar.

Ujeta bila je v njegove mreže
jo naučil je, do kod seže njen svet,
čeprav je bila vse dneve sama,
ji noči je pričaral telesno razgret.

Takšna svoboda je vedno brez bistva
ostale so misli, sanje, klepet,
srce ji je bílo brez prave širine,
prevečkrat je želja zadela oklep.

Kakšen pomen ima um le preko njega,
ki je zajel vsak njen izdih
postal je stena drugačne svobode,
čeprav je imela svoj jaz za navdih.

Življenje enosti je v dvojini normalno,
če se prepleta vsak duh do neba
takrat vsak začuti smisel obstoja,
ni ljubosumja še manj skritih solza.

V NEREDU SE UM IŠČE

V neredu se um išče,
tehta v sebi moč besed,
ki jih zlahka govorijo
kaste, ki vodijo svet.

Zemlja joka preruvana
led je radost davnih dni,
zdaj v solze se pretaplja,
dviga morja in kipi.

Slišim šum iz oceana
me ljubko opozori,
čas se vse hitreje giba,
tudi vam se to godi.

Zemlja je v preobrazbi
prekril jo bo spet novi vek,
prihaja čas, ko bo iz neder,
dvignila za vas nov svet.

Materialni raj je že pri koncu,
duhovnost se vse bolj krepi,
tiste pa, ki niso svestni,
bodo v mojih solzah pozabljeni.