poezija

POT SKOZI SEBE

Rodil sem se v telesu, zemeljskih vezi
spoznavam to nasprotje, katero me slepi,
nobenega znanja nisem s telesom pridobil,
z voljo in z ukom, skozi čas sem se polnil.

V energijskem nasprotju, kot žarnica gorim,
spoznavam moč divjine, v kateri se učim,
povsod je v ospredju, nasprotje moj’ga sna,
borim se kot rastlina, da preživiva oba.

Nevidna so vsa vrata, vrata do neba
moja so telesna, globoka do pekla,
skozi njega se prebijam, razdvajam se od zla,
da osvobodim dušo, od strahov in gorja.

DUHOVNI ZLOM

Preveč lahkote je v človeku
pri spogledovanju s smrtjo,
če čustva si preveč napenja
nekje v samoti z vrvjo.

Razmišlja, rešen bom vsega,
če bom ubil si vest, srce
s tem si je zadal udarec,
ki ga večnost ne prezre.

Pred rojstvom je dogovor jasen
v telesu odloča vest, ne ti
samomor vse razveljavi,
obstaneš tam, kjer telo leži.

Želja v vsem si ugoditi
privede mnoge preko mej,
premagal jih je satan zemlje,
postali kamen so na njej.

Predolgo časa bo poteklo,
da boš v sebi oživel,
zemlja nam ni zavetišče,
tu je boj kaj boš po njej.

STRAST

Pobaral sem predstavnika vesolja
kako razume naš današnji svet,
odkimaval je s svojstveno nevero,
rekoč, v strasti je vsak srečen al’ preklet.

Strast razumejo kot Papinov lonec,
ki se nabira v nas kot para v njem,
in ko prekorači sila želje že vse meje,
začnemo pokati po dolgem in počez.

Z njo pridejo na plan nizkotne želje,
da se maščujete, če zadoščenja ni,
ljudje norite v obtoževanju,
v potrpežljivosti so edino vam moči.

A ona je nekje za vami
je še dejal, gledajoč prodorno me v oči,
le z željo vladati in hvaliti se znate,
čeprav vas vest z boleznijo miri.

Resnica me je zbodla kot ostroga,
tako je z nami, našimi kostmi,
ostajamo na zemlji vse bolj trdno,
ne damo se zavesti od angelskih ljudi.

NOTRANJI KOMETI

Globina mojih misli
in utrinki prav iz njih
kot kometi med planeti,
se utrinjajo kot stih.

Drugo mi ne preostane
kot da pišem in hitim,
da mi svetlost ne uide,
v vijugah uma mojih dni.

V vsaki glavi so ideje,
prav vse so od nekod,
le osmislit jih je težko,
ker jim ego križa pot.

Poizkušamo si jih zajeti,
iskre s čustvi nas vseh,
jih nikdar ne bom osvestil,
sem v telesu, tu na tleh.