SAM SEBI NISEM KOS
Ubija me želja
ponos mi hlapi,
me silnica vleče,
strast se krepi.
So leta mladostna
prevzela telo,
a moja misel
ne pojmuje vse to.
Slačim s pogledi
ves ženski svet,
ne gledam obraze
nit’ njenih je let.
Bolan sem od želje,
s trepetom obdan
ali bom zmogel,
ko nag bom z njo sam.
Tako se opisal je meni nekdo
kako da uskladi strah z željo,
za preizkušnjo mu dam Barbiko,
naj jo napihne in počaka kaj bo.
SPOZNANA POSLUŠNOST
Od malih nog, pa do starosti,
biti poslušen je težava vseh.
Ko z leti dohajam to večno besedo,
ki se odbija nekako od me,
spomnim se vere, a bogaboječnost
nas kot hipnoza potiska pod se.
Rojstvo in smrt sta istoimenski,
le da sta pomensko človeški izum,
povsod se med njima ponižnost preliva,
odvisno v kakšnem je odnosu razum.
Samo življenje je kot gledališče
večnost ocenjuje moj, tvoj model,
če bom živel po zapovedih Njega,
bom tudi poslušnost končno dojel.
BOŽJI NAPOTKI
Vprašala so me dekleta
ali je plesat’ grešnô,
izrekel sem jim dva napotka,
kako naj se odločajo.
Vodi naj vas ena misel
kakšna naj vam bo želja,
vse kar delate s ponosom,
je za slavo Jezusa.
Če kaj hočete izreči,
naj ne bo nikoli zlo,
vedno v mislih in v srcu
naj se sklada z vestjo.
Tako ne boste nikdar mogle
onesrečiti svoj hram,
duša se bo razcvetela,
vas pred svetom ne bo sram.