DVOJNOST
Ego vseh se rad oglaša
v njem ni mojega srca,
beseda mu je moč površja,
odsev je uma in sveta.
Sonce senco izničuje
tako se v meni jaz topi,
v sebi čutim sklad nevidni
notranjost moja vsa kipi.
Beseda se iz mene sliši
tista tiha iz srca,
v njej se čuti bit vesolja
v njej je moč vseh nas – boga.
Spoznanje dvojnosti človeka
utrjuje glas že mnogim znan,
izrekal bom le te besede,
katerih zven je vsem nam dan.
TELO IN VEST
Človek otipava, si želi
zadovoljstva in utehe
nikoli prav potešen ni
telo ga sili v grehe.
Kdaj bo konec skritih želj,
ki jih um razkriva,
moč je dana vsakemu,
jih malo greh odriva.
Na mukah skritih je bila
srečno poročena
zagledana v novega
se vroče je zaplela.
Oba bila sta vezana,
a želja prevelika
vrgla ju je v objem,
ustvarila sta si krvnika.
Lastna vest je glodala
njuno skrito stanje
sta vedno manj uživala
videč otroke same.
PREDSOBA PEKLA
Odpotoval v daljno sem deželo,
da oči v njo mi več ne zro,
dekle, ki ni želelo mene
je prepustílo boljšemu telo.
Dokazati sem hotel obema
kaj v meni trma govori,
bom zmogel priti do bogastva,
čeprav te želje v meni ni.
Dolgo časa sem bil v tujini
doživljal v njej surovost vso,
samota me je utesnila
kot kača ovila mi dušo.
So leta vame se vselila
a sreče ni bilo nikjer,
ob vrnitvi videl sem trpljenje,
njen mož ji bil je huda zver.
Vse zvezde nebeškega kroga
so priče najinih hotenj
vsled trme in denarja,
zblodila srečo sva življenj.
DRHTEČI NEMIR
Za menoj so ostale prespane noči
izgubljeni dnevi mojih moči,
v času, ko nisem še vedel zase
kaj so dekleta želela od me.
Prišlo je k meni nekega dne,
dekle, ki ji nočem izreči ime
povedala mi je kaj naj naredim,
da bom imel tudi jaz svoj nemir.
Le v nemiru se sreča krepi
v spanju samoti se ne ulovi
zato naj ga iščem od zdaj le v njej,
drugače bom isti kot kolec od vej.