poezija

NAJINA LJUBEZEN

V očeh ti vidim solzo
v solzi žalost čustveno,
ko srečal sem te v samoti
od tvojih misli - ranjeno.

Trpki občutek me je prevel,
da sem jaz vzrok temu,
a ti odkimala si nežno,
v obeh je še preveč sramu.

Poznava se že vrsto let
vedno vesela in vihrava
si obujala življenje mi
v mojih notranjih predstavah.

Začutil grč sem v globini
v predelu kjer le ti živiš
zavedel sem se tvoje boli,
le neizrečeno vem, tako skeli.

Obrnila si se vsa k meni
izreči si hotela le
besede iste, ki so iz mene
v tvoje srce dahnile.

Objela sva se brez besed
le čustva so spregovorila
nikdar ne bova dopustila,
saj le radi nje oba živiva.

SLEDOVI

Povsod različne so sledi,
katere puščamo za sabo
ne moremo se jih rešiti
čeprav nam niso več za rabo.

Sled, zapuščanje korakov,
ki nas vodijo skozi čas,
zato je misel naredila
novo gubo na obraz.

Vsako sled občutim, vidim,
ki povzročim jo ljudem
pazim da se mi v srce
radostno vrne njih nasmeh.

Vseeno sled je neomajna
enkrat prestreže našo pot
kot oster meč nas zaustavi
nihče ušel ji ni od tod.

ČIŠČENJE

Hodim in mislim enako kot veter,
ki ga ustvarja toplota in hlad
tudi mene prepletle so energije
v katerih spoznavam grenkobo in slad.

Zadnje se čase bolj kritično gledam
spoznavam kaj nosim vsak dan s seboj
občutim gnilobe svojih postopkov
miselnih vzorcev in krivih presoj.

V meni se je oglasila resnica,
ko gledal pri britju sem svoj obraz
naenkrat prevel me je čuden občutek
ne prepoznam si več lica, nekdanji izraz.

Ta močna dvojnost je v meni kipela
razčlenjeval sem in kosal svoje moči
uvidel, da nekaj razdvaja v meni
dobro od zlega, ki mu mesta tu ni.

Notranjost mi večkrat je šepetala,
a nisem prisluhnil nje tihe skrbi
nastopila naenkrat je zdaj silovito,
potrgala je od mene negativne vrvi.

Telo je kot oder resnice o meni
v njem človek občuti kaj je to čas,
čas je sila, ki nas prizemlji
ter nam pokaže resnični obraz.

ČE BOM SAMO ČAKAL

Le nekaj ljudi
ima vso gospodarstvo
dobrine planeta in moč nad ljudmi;
ustvarjajo vojne in recesije
uničujejo vse kar se upre.
Planirajo strah pri vseh narodih
v vsem tem početju, še bolj bogate
Nekje v samoti uče teroriste
jim dajo orožje in besno srce
dopustijo tem istim moriti nedolžne
kot da je narod kriv za vse.
Povzročijo nesreče, new yorške dvojčke,
da lažje uzakonijo nadzor nad ljudmi.
Človek postaja sam sebi suženj
postaja številka v hlevu teme;
kot krava za ušesom pri rojstvu vtisnjen,
ne da bi vedel, bom nosil svoj čip
tako bom za vedno,viden le tistim,
ki hočejo čuti, moj srčni utrip.
O človek ne daj se pretentati
vsaki masovni histeriji,
čas je da najdeš svojo resnico
zato si pa padel, med hudobne ljudi.

GLOBINA LJUBEZNI

V noči polni zvezd žarečih
začutil mehkobo njenih sem dlani,
delovale so čarobno kot vesolje,
ki živi iz sebe v svoji večnosti.

Večna ljubezen se ohranja iz želenja
modrih misli večnega Boga
izvabila iz Njega je hotenja,
ki so se v neskončnost,
kot prvi pok razširila.

Njeno ljubko nežno milovanje
je našlo v meni silovit odmev,
vsesal močan je vakuum poželenja
del mene v globine skritih nje dobrin.

Postala sva enaka vsem vesolju,
ki ne pozna zastoja in miru,
poslal kot prvi pok, jaz klice sem življenja
v globine njenih čustvenih vedrin.

Začutil močno strast, lepote tega stanja
a največ za ohranitev časa te slasti,
napotile so se klice novega življenja
iščoč življenje novo, iz življenja večnosti.

Obležala tesno sva objeta v ekstazi
prepuščena Njemu, da ostalo uredi
pogled obstal je nama v ozvezdju,
a v srcu vsa zahvala Njemu,
ki naju je, tu malo prej gostil.

BILI SMO TAM

Tam onkraj, po navadi rečem
bil je vsakdo izmed nas,
spet rodil se tu s telesom
in ne spomni se na čas,
ko smo duše ga lomile
vragolije ustvarjale
bile smo v sklopu z vetrovi,
spoznale v srž smo se ta čas.
Iskale duše smo priložnost,
da dobimo priliko enkrat,
smo dobro vedle in čutile
kaj je krivo ostalo v nas.

Sedaj sem tu zopet kot človek
sam sebe lažem, da ne vem
kaj sem prinesel v telo si
v kakšnih silnicah razpet
je moj karakter, moj izgled
moj spol in moje mesto
mi s starši dokazuje
bežen pogled na moje stanje
kaj moram zdaj v tem življenju
za večne čase se odreč.

NEBEŠKOST

Raznotera so nebesa,
raznolike so noči
le v moji želji, srcu
njeno bitje ne bedi.

Kdaj spoznala bode v meni
v pogledih moč želja,
ki hitijo v ljubezni
ogreti ta ji del srca.

Noče videti nebesa,
ki so v meni le za njo
noče čutiti lepoto,
katero nudi ji oko.

Čakam dan nje odločitve,
da bi srce, roža nje
razcvetela se v meni,
kjer nebeško je srce.

RADOVEDNOST

Prišla iz mesta je novinarka k njiju,
da zve kaj delata sedaj v starosti
stara znanca športnih listov,
ko sta polnila jih s svojimi dosegi
na športnem polju, v vodi in na ledu.

Še dolgo je zvenel odgovor ji v ušesih
pri poslavljanju in zadnjem vprašanju,
kaj delata sedaj v teh poznih letih?

Pogledala sta se, smeje dejala,
po gledanju TV programa,
se dvigneva iz svoj’ga stola
in greva v posteljo
kjer jačava pomembnost spola.

NE VSILJUJ SE

Čeprav obdan je bil z bogastvom
točil mile je solze
vse bi dal le za dekleta,
ki se ga odrekla je.

Nežna bela vsa prozorna
obležala mrtva je pred njim,
žalost težka jo zadela
odtrgano od srečnih dni.

V teh dnevih kipeče sreče
je ljubila mladeniča,
so prišli v njene kraje,
jo ugrabili mu pred očmi.

V sebi nista več imela
moč, ki dvoje skupaj drži,
ovenela sta vsak v sebi,
da duši spet bi se našli.

Bogastvo ne premaga stanja,
ki ga srce porodi
zastonj zdaj vije roke k nebu
želeč si v smrt, da jo ulovi.

Zaljubil se v venečo bilko
prelepih plahih je oči
začutil v sebi strup je isti,
ki ga povzročil je ljubljeni.

NEBESA – VICE - PEKEL

V polarnosti sem se rodil
si v njej ustvarjam svoj pogled,
ki bo le mene razsvetlil
mi dal vpogled na križni svet,

Zakaj naš Bog, ki vodi nas
nikoli grešnost ne prestreže,
ne kaznuje, niti hoče
odvrniti me od zla in jeze.

S svojo voljo vsak želi
krojiti si življenje,
a On v modrosti svoji čaka,
kdaj bo moja misel mu enaka.

V srcu nosi vsak le to,
kar si želi nositi
sovraštvo, jeza so situacije,
uče kako se jih znebiti.

Oproščam vsem, ki so hudobni
do mene in do mojih čustev
ne ustvarjam v sebi isto zlo
ker s tem se samo zlu prikupim.

V polarnosti sem se rodil
med zlom in dobrim se prebijam
oblačim dušo v oblačila
že slutim s kom se bo dobila.