poezija

SLEPOTA

Bleščavost vidnega sveta
ne želijo mnoge duše
zatemnijo umu še pogled,
da ne zadene jih kaj hujše.

Čimmanj jo vnema sfera želj
tembolj notranjost jo krepi
da bi odprla žarek svoj,
je ostala rajši v temi.

Blagost vesolja je radostna,
slep opazi drugačen red,
odpre notranje se oko,
zaznava več kot vidni svet.

Slepota je za nas pojav,
ki je kot sluh huda poškodba,
kdor pa je tišini vdan
za večnost mu je to naložba.

Povprečnež res ne bo dojel
prenežno božjo energijo
katero redki ustvarjajo,
saj so vpeti s harmonijo.

Na svetu nič ni bilo zastonj
karkoli delaš, se oceni
če plačano tu ni bilo,
se duša z darom tem plemeni.

RAZOTKRIVANJE

Ne hodim v cerkve
sem sam živi hram
v njem se počutim svoboden.
Izganjam iz sebe
kar po žveplu smrdi
sem drugače družaben, priseben.
Telo me posluša
me rado ima
nikdar ne privoščim mu jezo.
Kdor hoče tako
kakor jaz zaživet
naj bo močnejši od sebe.
Za uresničitev tega
moraš biti v paru,
drugače se težko obnese.
V takšnem templju
kjer se razumeta dva
še Jezus se rad kdaj oglasi.
Ljubezen se iz resnice poraja
če nimaš nje
še sebe nisi vreden.

SANJE

Odkril sem novo smer poti
ne vodi gor me do pečin,
to je pot skrivnostnih sil
nevidnih, čustvenih globin.

Oznake so mi nočne sanje
v njih mi duša govori
kaj preživlja v telesu,
ko telo, čez dan bedi.

V sanjah iščem izgubljeno
nekaj kar v javi imam,
morda mi duša hoče reči,
naj ji več svobode dam.

V sanjah je prav vse brezčasno
iščem vedno nek navdih
saj v snu je vse mogoče
zbujen oddahnem se od njih.

Ko bom razvozlal ta iskanja
saj so markirke moje poti,
vnesla mi bo duša smisel,
kako življenje se gradi.

DUŠNI DOM

Nešteto različnih čustvenih poti
si sprehodim v svoji glavi
tako si gnezdo v sebi ustvarjam
a pletiva so v moji naravi.

Svoji notranjosti ne dovolim,
da oholost in trmo ohranja
to je bolezen, ki um zablodi,
a svojo smrt z boleznijo oznanja.

Zakon vesolja je vsem nam enak
resnica vse hitro poveže,
ko vzrok za smrt v telesu oživi
zdravljenje več ne zaleže.

Zlo je povsod ubijajoča moč
je različno, so strupi iz zemlje,
se vrivajo v naše energetske moči,
a telesa so izvlečki in vrenje.

V telesu je delo hudo in težko
spreminjam hudobnost v dobro,
a duša mora imeti moči,
da reši to zemljo in sebe.

O duša, razumem te kot malokdo
preizkušnje v telesu so grozne,
naši pogledi usmerjeni v nebo,
povedo, ti res nisi iz zemlje.