PREPOZNAJ SE
Me glasba je zvabila
v mogočni veletok
so v meni vsa glasbila
ustvarila nebeški šok.
Živim od nekdaj z njo
me hrani harmonija
neverjetne disonanse
veličastna simfonija.
Ponavljam v sebi fuge
zvenečih imen
presunjen sem od arij
vedut in drugih tem.
Vprašujem večkrat sebe
kaj človek zmožen je
ko v eni glavi nosi
ta glasbeni dosje.
Melodija vse presega
kot zrak je brez meja
druži vse na svetu
v njej se kot angel
vsak spozna.
LJUBEZEN
Moja ljubeznivost
razumevanje in krotkost
izročuje v meni čustvo,
ki me prešinja in prevzema
me z lahkoto tudi vodi
skozi težave in veselja,
vedno ji stojim ob strani
saj me edino ona hrani
je moj ritem in moj dar
ga darujem, ker že vem,
da ni nikogaršnja lastnina
sem prenosnik njenih želj
sem presrečen žarek njen.
Povsod je borba radi nje,
a ona vojske se ne gre
je prelestna kot devica
rahla sapa, otroški dih
topel objem jo prevzame
v očeh želi bit vidna vsem
je kot eter povsod prisotna
zelo čuteče in želeča
želja vsakega je ta
da bi živela v mu srcu vsa.
Mir v duši jo oživlja
še posebno tam,
kjer se v drhtenju
njena nova moč poraja.
Čudovita si ljubezen
ti si božja roka, dlan
vodiš iz grozote stanj
vsakega, ki ti je vdan.
MOČ PODZAVESTI
Bila je žalostna v duši in telesu,
ko sanjala je svoje polnočno iskanje,
da se prebijala je sama čez goščave
v želji, da jo vso prelepi tujec vzame.
Zbudila se vznemirjena drhteča
v čudnem stanju notranjega drgeta
ni vedela kaj z njo se to dogaja
le želja, da umiri si praznino,
za njo neznanega hotenja.
Lepo se zibala je lepa tuja ladja,
usidrana v luki njenega zaliva
že nekaj dni je gledala, opazovala
le enega med mnogimi mornarji.
Kako močno ljubezen jo zajela
nasproti njenemu neukemu telesu
saj ved’la ni kje se drži ji glava
le čustva silna so ji govorila
da bo pod srcem nova zarja zrasla,
ki poživila bo stoletno mirovanje
in otožnost istosti na tem otoku.
Za te besede
res ni znalo njeno mlado bitje,
a toliko bolj je čutila
potrebo izpolnitve.
SAM SEBI SEM NEVAREN
Če se ranim vdrejo vame
tuje klice in nesnaga,
a na srečo so v krvi
moji pridni policaji
hitro tujke obkolijo
in jim moč razvodenijo.
Zakaj se vprašam, sploh zbolimo
kdo zastruplja me tako,
da bolezni razno razne
pridejo v telo lahko.
Tuhtam, mislim se preverjam
in z grozo v srcu razpoznam,
da je um, ki naj bi služil
moj najhujši je satan,
da me vedno zapeljuje,
vodi k strahu, jezi, trmi,
da ga moji policaji
ne morejo nikdar odkriti,
saj je del življenja v meni.
Stvarnik nas je tako napravil,
da se sami vodimo,
če ne poslušamo vesti,
ki je vdih življenjske moči
nasproti nje je um izdih.
Dopustiti enemu nadvlado
pomeni, da frekvence ni.
Amplituda je formula vesolja
doseči v sebi isti zamah
odpira vsaki duši vrata,
da zajame z večnostjo svoj dah.
TAJANSTVENO DEKLE
Med vožnjo v noči
ob polnem ščipu
na cesti je stalo golo dekle,
da ni bilo lune, bi jo povozil
zaustavil je avto
dva metra do nje.
V soju svetlobe
je bila vsa prozorna
kot da bi gledal
voščeno telo.
Prisedla je k njemu
brez ceremonij
goreča intimnost
prevzela je njo.
Bil ves je očaran
kljun petelinji
se je nagrebenil
in šavsnil neznanko
želečo strasti.
Dobila je seme
seme želenja
izstopila je iz avta
in objema noči,
da pride ponovno
kdaj in kako bo,
njej da ni važno,
saj našla ga bo.
Nad njo se pojavil
neznani predmet
vsesal jo vase, je NLO.
Večkrat ga vidim
na bližnjem pobočju
ob polni luni
kako zre v nebo.
POT DO MOČI
Tudi jaz sem iskalec,
ki tiho prodira
v globine notranjih
čustvenih prvin.
Tam kjer uspel sem
spoznati del sebe
nisem nikogar obremenil.
Z ostrino sablje je moja volja
izsekala zarodke
trm in zamer,
vse to so kače ,
ki so z rojstvom v meni
hotele prevzeti
oblast nad menoj.
Vsaki dogodek,
ki se me dotakne
ga volja primerja
z zapovedmi,
če ni v skladu
ga meč odreže,
da ne nakoplje si duša
nepotrebne skrbi.
Zahvaljujem se Njemu
za bol ali srečo,
v tem je spoznanje
moje moči.
AVANTURA
Misli so se v srcu ujele
posebni žarek je v meni zaživel
začutil sem vznemirjenost telesa,
ki je ta spoj po svoje razumel.
Obrnil sem se k oblinami potešitve
čul izdihe spokojnega miru
v očeh začutim poželjive iskre
počivala je gola brez sramu.
Spoznala sva se le s pogledi
besed bilo je le pet do šest
govorila je nek nepoznani jezik
slutil sem, da ne bom izvedel več.
Čudna je mladost vsa brez zadržkov
straha ni, le želja hotnosti,
tuji kraji, tuj postaneš sebi
spoznaš, da strast ne veš ukrotiti.
DOM OSTARELIH
Na obisku sem v domu
kjer čakajo poslednji vlak
vprašam sestro, ki jim služi
kako dvigujejo ji tlak.
Kar lepo se ujamem z njimi
le da sem tu diplomat
vedno prav imajo oni,
na koncu moram zmagat’ jaz.
Zvečer ko vsi lepo zaspijo
se najdejo med njimi gosti
kovčki dol z omar letijo,
ker jim je turizma dosti.
Peljem vsakega nazaj v sobo
ga v mraku posedim
naj le pazi na svoj kovček,
v Grobelnem ga obvestim.
Čez kakšno uro ali dve
budne peljem naokrog
ko presedli v vlak so drugi
jim zaželim srečno pot.
Zjutraj ko se mrak umakne
nekam znano se jim zdi
kar naporno potovanje
v domači postelji lepo zaspi.
Starejši človek – lepša zgodba
mladi bi se odrekali,
a prišla za njih bo ura,
ko bodo v Grobelnem presedali.
OPOMIN
Med Jupitrom in Marsom
blodi nešteto razbitnin
so bili nekoč celota
na svoji tirnici.
Bil je dom ljudem
z umom brez meja
ljubezen so zavrgli
ker jih je opozarjala.
Sovražni intelekt
brez čustev in miline
nezadržno je razklal
atomski sij siline.
Ostal je opomin
današnjim učenjakom,
da smo tukaj le zato,
da si notranjost ustvarjamo.
Ljubezen je energija,
ki je umu najmanj to
kar je kost v vsakem mesu,
brez nje se vase sesedemo.
GLOBOKA SPOZNANJA
Bil sem v samoti
oddaljen od ljudi
spoznal sem, da ni dala
nobenih mi moči.
Nisem občutil sebe
svojih silnic, njih poti
začutil sem le čas, tišino
in praznino vseh teh dni.
Doživeti hočem vso resnico
in odmev svojega bitja
svoja čustva in dejanja
v odsevu tega zlitja.
Občutim sebe le tako,
ko med različnimi ljudmi
spoznavam srečo ali bol,
ki jih zrcali duša mi.
O telo, ti moj ovoj
ogledalo dušnega imetja
kaj je to večnega v duši
zrcali slika tvojega početja.
Blagor moji duši,
ki se je utelesila,
le tako odganja čustva,
ki so svoj čas jo težila.