Arhiv za September, 2006

EDINA POT

Sobota, September 30th, 2006

EDINA POT

Živim v času
novih zaznanj,
odkrivam v sebi
mogočnost spoznanj.
Sestavlja se v nemiru
duhovna celota
s katero se ukvarja
moja golgota.
Odrinjam iz sebe
kar mi ni mar
gradim v sebi
drugačen oltar.

Leča stisne
v piko življenja
sončnih žarkov
nebroj naenkrat.
V tem je žarišču
duhov delovišče
tako kot v meni
rojstvo spoznanj.
Moje učenje
skozi življenje
je kot ga vidim
le začetek poti.
Pot, ki me pelje
k duhovnim odkritjem
je pot ki razkriva
nešteto vizij.
Zbral sem lepezo
vseh božjih misli
jo stisnil skozi lečo
notranjih meril.
Iz tega žarišča
nastal je v meni
novi dejavnik
mojih manir.
Svet je mravljišče
neštetih pritiskov
v katerih si odkriva
vsak svojo pot.
Telo nam je leča,
a vest je žarišče,
ki bo dušo pustilo,
če bo ogenj prešla.

ZADNJI TRENUTEK

Torek, September 26th, 2006

ZADNJI TRENUTEK

So leta se zvrstila mi
v eno dolgo črto,
kot reke nepoznana pot
so me vodili kruto.

Vsaki dan je bil enak
v temini mojih čutov
srce edino tolklo je
preplah v znak mojih slutenj.

Je opozarjajoče udarjalo
močno in vznemirljivo,
da zvedel bi, da sem še živ,
ker je drugo bilo vse mrtvo.

Vse to sem čutil preveč hudo,
da padam kot slap vse globlje
izkočil bi iz telesa v znak
več nočem bit brez volje.

Sem zadnji čas obstal v zraku
odsvojil se od telesa,
ki je zgrmelo v lijak
podzemnega črevesja.

Sta vest in volja rešila
pred peklom me podzemlja,
a duša mi ohrabrena
v ozračju je drhtela.

Začutil sem trepet vesti,
ki je spregovorila,
v vicah boš premišljeval
zakaj je črta te ubila.

KOTIČKI ŽIVLJENJA

Ponedeljek, September 18th, 2006

KOTIČKI ŽIVLJENJA

Prehodila polovico sva življenja,
a v nama je ostal ljubezni čar
iz naju kar naprej se silovito gnete
rojstvo mnogih ljubezenskih duhov.

Ti si rubin ljubeč in poln življenja,
ti si navdih in mojem srcu žar.
Moje je v tebi vso kraljestvo,
v tebi je vsa smiselnost srca.

Z vsakim dnevom odkrivaš nova vrata
odpiraš pot čarobnih teh duhov,
se drenjajo v harmoniji silovito,
da pridejo v enost z menoj.

Ko pa bodo osvetljeni vsi kotički,
povezana bo vsa čarobna moč.
Nastala bo iz naju le svetloba,
svetlobni čar ljubezenskih duhov.

Takrat ta zemlja bo pretežka nama,
takrat le raj postal bo najin dom.
Prinesla bova ljubezenske duhove,
v dar Njemu, ki je nama čuval dom.

ZDAJ VEM ZAKAJ SEM DEBELA

Četrtek, September 14th, 2006

ZDAJ VEM ZAKAJ SEM DEBELA

Že kot majhna punčka sem bila priljubljen otročiček, s posebnimi lastnosti, ki so bili v tem smislu, da sem se rada cartlala in bila v centru pažnje.Že v šoli sem opazila, da sem malo bolj kot ne močnejša v telesu kot ostale sošolke, kar pa me ni toliko motili, ker sem bila med fantki vseeno zelo priljubljena in rada mogoče prerada bila v njihovi družbi.Leta so tekla in z njo moja težavica, ki se je prevesila v malo moro, kajti nikakor nisem mogla priti do tistih kilogramov, ki so bili v mojih mislih idealni.Ravno fantje, ki so mi bili tako pri srcu, so me vzeli za tarčo, ki je mene ožigosala kot nekaj kar ni normalnega, debelega in izrazoslovje me je od njih dobesedno odsvojilo. Postala sem vse bolj zagrenjena in razmišljala sem o tem kako so nekatere sovrstnice srečne, polne življenja, a jaz vse bolj neokretna in izkompleksirana.
Predala sem se sanjarjenju in v snu sem se videla kot normalno poželjeno dekle, ki je izbiralo med fanti po svoji volji.Neko noč se mi je v snu pokazal pravi bog ljubezni, ki mi je začel razlagati, zakaj sem takšna kot sem in vzrok vsega. Še zdaj ne morem dojeti kaj vse mi je kot vzrok mojega stanja s svojim lepim nasmeškom in še lepšo postavo vame vnesel. Imela sem občutek kot da mi je vlil v srce neke nove poglede na sebe in globoke razloge, radi katerih sem takšna kot sem.
Govoril je prvenstveno o moji duši, da je mnogo preveč dovzetna na ta zemeljska stanja, ki so kot hudič prežala na mene in da sem v svoji naivnosti bila zelo blizu propada svojih dekliških vrednot, da sem tako kot struna, ki se na svojo frekvenco oglasi, če pride do nje isti ton, a da je pri meni še sedaj široko pasovni sprejem raznih tonov, ki bi me sigurno zavedli v vode nečednosti in izgube dostojanstva. Bila sem vsa iz sebe; ko sem se prebudila iz tega sna in čakala, ali se bo še kaj oglasil ta moj rešitelj, ki mi je že s temi resnicami spremenil pogled na sebe in mojo res slabo obrambo, ki je bila z mojo naivnostjo že meni mnogokrat prav žalostna za videti in vse to tudi čutiti.
Meseci so tekli, kot da se ni nič zgodilo, a jaz sem si mislila, mogoče pa hoče ta moj rešitelj še kaj povedati, samo jaz moram tudi kaj glede sebe ukreniti.
Začela sem se malo drugače ogledovati in si iskati tiste lastnosti, ki so bile do sedaj porinjene nekam v pozabo, kot da jih nisem nikoli imela. Vseeno sem se spomnila kako sem se zlahka v nekih predmetih izkazala in kako sem bila včasih prav pametna, ko sem odgovarjala na neka vprašanja za katera sem vedela, da moje prijateljice nimajo pojma, saj so imele drugačne sposobnosti glede sebe in obkrožajočih fantov.
Zopet sem sanjarila tako kot večina mojih enakih sotrpink in v tem svojem lebdečem stanju sem začutila ob sebi svojega lepotca, ki me je samo gledal in gledal tako, da sem vsa zardela rekla, da ne morem zdržati njegovega prelepega in milega pogleda, ki je bil obenem tako pomenljiv, da sem mrzlično razmišljala o sebi kaj mi je za storiti, da se izkopljem iz te situacije. Bil je že skrajni čas, ko je vendarle meni v veliko olajšanje zopet spregovoril v svojem tako nežnem hipnotičnem tonu, ki me je omamil in vsa sem se prepustila prelivu njegovih misli vame. Glej, je dejal, ti si zelo pomembna duša v našem stvarstvu in si bila že mnogokrat inkarnirana sem na zemljo v raznih lepih in težjih življenjskih pogojih in tudi to življenje jemlji kot izkušnjo v kateri ti bom stal ob strani, ker kot sem malo prej dejal, si na poti svojega očiščenja v katerem se moraš s tem morda premočnim telesom obvarovati zemeljskih pohotnosti in to je eden od načinov, ki bi ti lahko pomagali, da lažje prideš do tistih svojih fines, katere moraš v sebi najti in to sama, ker več ti ne morem niti ne smem povedati. Na zemlji si zato, da sama s svojo voljo uravnavaš pot do svoje čistoče, katero lahko tudi ustvariš ali pa uničiš.Vedi, da s svojo notranjo močjo, ki jo poseduješ, imaš veliko možnosti, da se uspeš dvigniti v tiste vrhove, v katerih te mi hočemo videti. Ti si izbranka in na tebi je kako boš našla luč svojega poslanstva. Poglej kako se ti v snu pojavljam jaz, namesto nekega bednega zemljana, ki bi te zaničeval in odvrnil od tvoje poti, ki ti leži na dlani, samo srce in um moraš dobro spojiti in našla boš odgovor kako naprej.Če boš na pravi poti, se ti bom zopet javil, a če ne, vedi da se bom jokal, ker mi nisi dala prilike, da bi užival s teboj k tvojemu uspehu, ki bo tudi obenem uspeh stvarstva in mojega spoznanja, da si vredna mojih obiskov.
Vsa zmedena in v znoju sem se prebudila, s to prerokbo zapisano kaj zapisano, vklesano v mene in sklenila sem poiskati tisti ključ s katerim bom odprla vrata sebi, svoji duši v tisto bodočnost, ki je večna, a ne v tisto, ki je tu le telesna, a za pametnega in močnega človeka obenem dobra prilika za samo spoznavanje. Toliko sem le dojela in zdaj ne gledam svoje telo, temveč gledam svojo notranjo rast, ki bo če se bom le potrudila, prerasla moje telo in šla v tiste širine, ki so za mene še nedoumljive. Hvala ti moj angel, ti moj dušni zaljubljenec.

ČELOVEK

Sreda, September 13th, 2006

ČELOVEK

Izza čela si odkrivaš svoje stvarstvo,
a v srcu omejeni vek
v času, ki ti je na razpolago
spoznano zdravi,
saj sam sebi si svoj lek.

Preko svojih petih pomočnikov
odkrivaš svet želja in stran poti,
katere vodijo te čez prepade,
prijatelji so daljni členi vsi.

Ta veriga, te pred hudim čuva,
pazi dobro, kdo v spoju ti stoji
občutek, ki je tvoj angel pravi,
čistočo člena, le on naj potrdi.

Dušni svet ti je kot pajčevina,
če je polna zemeljskih želja,
postane težka in se koj raztrga,
a ti pristaneš ponovno kot stelja.

Izza čela ti je stvarstvo,
ki si ga ustvarjaš sam,
a v tvojem srcu je bogastvo,
če ga najdeš, si spoznan.
Vendar časa ne pozabi
vek od stvarstva ti je dan.

SANJE POETA

Ponedeljek, September 11th, 2006

SANJE POETA

V tihi noči sam s seboj
razmišljam si o sebi
žarek lunin nad menoj
se je ustavil prav na meni.

Nisem sam, se naenkrat zavem
hči zemlje se z menoj zdaj moti
mogoče dala bo nasvet
lahko, da me le malo roti.

Zakaj si osamljenost začutil
saj ob tebi tvoje sonce spi,
le z njo si ti deliš življenje
ona ti misli naj razsvetli.

Po trenu tem, položim roko
na njeno toplo sem telo,
v mislih rečem ji tedaj,
ne mislim nate, ti moj raj.

Mislim si na lunin svet,
ki bi razložil svojo mi lepoto.
Ti luna lirike, prepolna čustev,
od tebe rad bi, le malo doto.

ZMOTA

Sobota, September 9th, 2006

ZMOTA

Ko začutiš v sebi Ega vzgib
prepustiš sebičnosti da vodi,
vzhaja moč, ki se razrašča
a duša v tebi naj le blodi.

Okrepljen v samoljubnem delu
ustvarjaš svet si veličine
pogum z napuhom te zapolni
gospodovalnost se naprej pririne.

Odlike vse v sebi nosiš
duši prepustil si le eno,
življenje ki ti ga je dala
naj ga le čuva,da bo dlje živelo.

Preveč očitna je resnica
ki naj bi te osvobodila,
svoboda tvoja ji je tuja
nazaj te v kamen bo vklenila.

UKROČEN V BESEDI

Nedelja, September 3rd, 2006

UKROČEN V BESEDI

Morda bi res kaj rad napisal
morda bo pismo kam prispelo
mogoče se bom le odločil,
če bo v meni kaj zavrelo.

Čudim se včasih sebi
v tej neodločnosti
rabim čas, a se razblinja
rabim moč celostnosti.

Nesigurnost me razkraja
ne nudi mi nihče opore,
sam v sebi nimam sidra,
ki bilo bi del podpore.

Pisanje je vrsta stanja
s katero bi se rad soočil
s svojo zbegano celoto
bi besedo rad ukrotil.

Lagal bi, da je to resnica
nisem zmožen,da bi krotil
lepota njena me zajela
v njej sam sebe sem zalotil.

Ne razmišljam več drugače
če se bom al’ ne odločil
zdaj postal sem del besede,
ki mi jo je Bog vročil.

PRIMERJAVA ČLOVEKA S STVARSTVOM

Petek, September 1st, 2006

PRIMERJAVA ČLOVEKA S STVARSTVOM

Usedem se za mizo in čaka me krasen obed, ki si ga lepo zalijem z neko meni drago pijačo. Zatem grem na popoldanski počitek. V meni, konkretno v mojem želodcu, se začne šele pravo kipenje in vrenje tvari, ki so bile vnesene in se sedaj razkrajajo v svoje osnovne sestavine, a te ki so bolj trdožive, jih organ za prebavljanje s svojimi kislinami,žolčem razkraja, a želodec dela, melje in potiska to zmes počasi naprej. Senzorji v stenah vsrkavajo vase sebi primerne substance, a ostalo se kot balast počasi pomika naprej, kjer se še pregleduje, če je še kaj užitnega za center, ki s imenuje človek.
Popolno isto se dogaja s tem istim človekom na zemlji. Rodiš se in pahnjen si kot hrana, ki se preriva med mnoštvom ljudi, se težko preživlja in če je človek čist v duhovnem smislu, mu je potrebno malo za preživetje ali tako imenovano očiščenje.Ampak tistim, ki so zelo lačni, je potrebno razen hrane še ves luxuz, ki si ga vsak takšen s svojim pohlepom uspeva pridobiti in tako postane že sam sebi neprebavljiv z vso to prisvojeno kramo in moral bo, da bo dobro prežvečen iti v svoje lastno prekuhavanje, da bo iz njega izšla želja po pohlepnosti, bogastvu, vladanju nad njemu enakimi bitji.
To pomeni, da smo vsi mi hrana, ki se med lastnim in okoliškim trenjem očiščuje od balasta, ki ga vsak nosi v sebi, da bi očiščen kot duh v duši bil pripravljen iti na višjo duhovno sfero in se tam zediniti enako kot se je hrana
za mojo mizo uspela ugnezditi ali spojiti z menoj.
Postopek je samo na izgled banalen, vendar zelo, zelo resničen, ker nosimo v sebi kod, ki ni naš ampak je del tistega, ki nas je posejal in ni ga med nami, ki bi Njegovo setev sam požel. Mi lahko le dolgovlačimo svoje inkarnacije, vendar v lastno škodo, ker živeti v Bogu in z Bogom je nekaj, kar je nam ljudem dano, kot najvišje, kar sploh lahko dosežemo s svojim bitjem, a nikakor s tem ne mislim na telo temveč le kot duša ali celo duha v naši duši.
Zato smo mi v malem enaki Bogu in že zdaj, če pravilno mislimo in delujemo bomo hitreje končali svojo križano pot tu na zemlji in se preselili v tista območja ali razine,kjer nam bo dano obširnejše razumevanje stvarstva in nas samih.
Bolj ko se bomo ubijali,izkoriščali, žalovali, živeli v trmi, prehitro izrabljali zemeljske resurse, nadalje živeli v sovraštvu in z drugimi mentalno težkimi problemi, preje bomo prišli do spoznanja, da postoji tudi druga pot, kakor je recimo pot jabolke, ki pade zrelo z drevesa, srečno, da jo je našel človek, ki je njeno energijo vnesel v svojo celovitost. Mi pa to vemo, a nočemo znati dozoreti v normalnem smislu neke jabolke, pač zorimo skladno temu kakor mislimo da je najbolj prav in to pod budnim nadzorom tistih zelo lačnih in pohlepnih.Mi smo hrana, ki se sama pripravlja in v svoji zavesti ustvarja točno tisto sestavino ali esenco sebe, da bo lahko šla z lahkoto skozi uho šivanke v predele njej že znanega bivališča.

TREPET SRCA

Petek, September 1st, 2006

TREPET SRCA

Ta zarja njenih oči
izza zastora trepalnic
odpira ji globino
duhovne neskaljenosti,
a ta tišina, v tišini
ustvarja melodijo
notranjih impresij,
ki predirajo notrino
mojih senzornih vizij.

Skozi okenske rešetke
je predrlo žarkov sto
in te svilene nitke
so zajele jo v mrežo
in v mreži bil ujet je
golo-nežni njen ves mik,
ki v dlaneh sem ga začutil
kakor zven neštetih tipk
prelitih v akorde,
samo meni slišnih nitk.

Crescendo me presunil,
ko razprla je oči
vprašujoči nje pogledi
z žarki nevsiljivosti
in iskra preskočila
v moje je srce
je povzročila odprtje
rajskih vrat zame,
bolj čutil sem kot videl
nebeški vzdih iz nje
obenem sem začutil,
kako trepeče mi srce
zadrhtela mi je duša
od ustvarjenih želja
nakar se je zajedel
vame val kričečih da..
Preplavil je vso sobo
tresljaj mogočnosti,
telo se mi lomilo
od silne blaženosti
vsaki gib telesa
spreminjal ji je lik
kot kapljice deževne
se je rosil moj dotik.

Prišla sva do trenutka
preseganja moči
pritisk je bil prevelik
čeprav še kar zori
prepustil sem se valu
zdaj že brez moči
vzhičeno božanskost
telo preneslo ni.

Omedlevica rešilna
mi je očuvala srce
živim radi spomina
spomina tega dne…