NE OBSOJAJMO, KER SMO VSI V SODBI
Huvidi – zadnja izven zemeljska civilizacija, ki je razširjena po vsej obli s svojim intelektualnim, nadpovprečnim znanjem od nas navadnih zemljanov je bila v tisočletjih svojega obstoja, premnogokrat obsojena na genocid, ki v svojem besu, da ji ne morejo biti v znanju in iznajdljivosti priti blizu, so jIH vedno hoteli uničiti.Enako kot je tibetansko ljudstvo v svoji duhovni nadmočnosti bilo večna prepreka kitajskemu narodu in da ne bi svet to videl, so jih pregnali (svečeništvo).Preden nekdo začne rovariti proti narodu, ki mu izgleda sovražen, naj pri sebi ustanovi rodoslovno, če ni bil kdo od prednikov iz tega naroda, da ne bi proti sebi deloval, ker kot vemo so taki najhujši (janičari ali volksdeutscheri).
Huvidi,so kot civilizacija prišli na zemljo in se plodili s hčerkami zemlje. Namreč postojijo narodi, ki so nastali dobesedno iz same zemlje in postojijo civilizacije, ki so že pred desetine in stotine tisoče let tu bivale in so se spojile z zemljani in tudi s kasneje mešanimi ljudstvi, katere so zemljani vedno imenovali bogovi ali sinovi neba. To je razlog radi katerega vsak gleda v nebo, odkoder je njegov izvor, izvor njegovega nastanka.Tako je vsaka zunaj zemeljska civilizacija, ki je imela moč oplojevanja ljudi na zemlji, doprinesla neke nove karakterne oblike in znanja celokupnemu človeštvu.Huvi,, ki so po alteanski kulturi prišli na zemljo so prinesli k razvoju individualnost, odločnost in žilavost.V toku časa so se ti elementi v svoji potenci pojačevali in tako kot malo vode imeti je ravno prav, a hteti živeti v globoki, je začetek lastne smrti in zato je prišel Jezus, kot predstavnik svoje civilizacije, ki je s svojim tri letnim delovanjem uspel z usmiljenjem in ljubeznijo do bližnjega, kar pa NE pomeni, da se moraš kloniti individualizma in svobodne volje.Človeštvo je kot rastline, ko neke prekrivajo druge in jim ne dajo živeti tako tudi karakterne lastnosti ljudi, zlahka napravijo sočloveku škodo.Biti pameten in znati mero, je človeštvu glede tega zelo malo vsajeno v njegovo osebnost.Doživeli smo Balkan in tudi občutili kaj pomeni, če se en narod gre Boga nad drugimi.Danes se v imenu Korana,ki je vera milionov ljudi, nad katerimi se je postavilo nekaj borbenih ajatolahov, ki v imenu džihada(kar pomeni notranji boj nad samim seboj in svojimi slabostmi)Ubijajo vse povprek, a največ pobijejo ravno iste muslimane, ki imajo drugačno mišljenje.Vera je bila vedno sredstvo s katero so se posamezniki ali skupine hotele povzpeti na prestol. Že v navadnem medsebojnem nesoglasju se vidi kako veliko petelinjenje in kikirikanje se dogaja, če se nekdo hoče po vsaki ceni povzpeti nad drugim in vsak poraženec bo v mislih že razmišljal najhujše proti zmagovalcu. Zakaj je vse to, se tudi predobro ve, vendar mi smo tu na zemlji, kjer se moramo skozi najhujša trenja prerivati, ne bi se spoznali kako smo v svoji pameti res tudi zelo neumni.
Danes, gledano iz časa, ko je 6000000 židov brez borbe moralo dati svoja življenja, kar ni dal noben narod na svetu, glede na celokupno število, se je ta narod usmilil svetu in dal mu je ali bolje vrnil mu je njihovo, kar so že imeli za
časa Mojzesa in še mnogo preje, ker pozabljamo ali ne vemo, da je bil Jeruzalem pred tisočletji povezan energetsko s civilizacijo Huvidov, ki so prišli po cevi prehoda sem. Že sam pomen mesta JERUZALEM (Je –JE, ru ali ruha-prebivališče, salem-lehemA velikega kralja) PREBIVALIŠČE VELIKEGA KRALJA…
Tudi Naš jezik je poln starih ilirskih korenov, ki izhajajo iz staro egipčanskega časa in ruho nam je poznana beseda kot »pod rušo«, ki tudi izvira kot prebivališče in to stalno (rjuha je izpeljanka iz tega korena),… kar pomeni, da so judje, ki so bili preseljevani v Babilon in Egipt zato, ker so bili vedno s svojo močno voljo in žilavostjo vsem napoti, a istočasno so s svojim bežanjem od smrti uspeli učiti napredka skoraj ves ljudski rod zemlje.( Kot primer kolonializma, ki je v svojem zelo krutem nasilju koloniziral nešteto ljudi, jih zasužnjeval in jih v njihovem smrtnem strahu pospešeno učil kaj pomeni svoboda in kaj pomeni zelo razmišljati, ker je šlo vedno za preživetje in naučili so se dokaj hitro osvoboditi se in istočasno tudi naučiti pomena civilizacijskega napredka. Vsako učenje na zemlji je zelo kruto, ker so tu polarnosti tako močne, da iskra res takoj zaneti sovraštvo, boj in ogenj in če je še premalo se sama zemlja vključi s svojimi močmi, da bi le spoznal vsak sebe čim preje in se znal temu primerno vesti.) To so vse vidiki, ki so
pomagali celokupnemu napredku vseh nas iz generacije v generacijo in to samo radi naših duš, da se ne bi tolikokrat vračale v ta center samospoznanja.Da se vrnem nazaj, namreč Judje so v resnici od samega prihoda, na svoji zemlji, katero so jim v vseh časovnih razdobjih jemali in jih razmejevali. To je narod, ki ni nikoli v svojem obstoju podjarmljeval svoje pripadnike in vedno je bilo vsakemu dopuščeno iti svojo pot kamor je želel.To je edini narod, ki se je čeprav brez države znal obdržati s svojo identiteto in svojstvenostjo.
Jezusov prihod je bil izključno radi samih Judov in oni so v svoji globini čutili, da je res Mesija, vendar v tistih prilikah ko so bili od Rima podjarmljeni, so pričakovali svojega osvoboditelja, a nikakor Mesijo, ki je pridigal o usmiljenju in ljubezni do bližnjega. Njihov ponos je bil prevelik za sprejetje tega nauka, ki pa se je pri drugih narodih silovito širil.
Zato je v 4. stoletju Mohamed z notranjim rekom napisal Koran, ki se je razširil okoli Judov zelo hitro in ker niso oni širili nauk Jezusov, je moral koran uresničiti, kajti muslimanska vera ima vsa stičišča enakosti z katoliško, samo, da je še bolj močna v ljudeh, ki so jo sprejeli za svojo.
Tako kot pri vsaki veri, se je tudi s pomočjo ajatolahov muslimanska vera spreobrnila v orožje katero spretno in obenem zelo kratkovidno, jo v imenu džihada uporablja skupina, ki seje smrt vsem, ki niso z njimi istomišljeniki.Celi svet mora vsakega kratkovidnega oblastnika vreči s sedla in ga umiriti z razumom in močjo. Le z mirom in s srcem se ustvarja napredek, a vojna mora biti tam kjer tega nočejo ali še ne vedo v svoji otroški pameti sprejeti.
Vse nas opazuje Vsevišnja nad moč, ki nas pušča do gotove mere, da sami najdemo razumne poti in ko uvidimo, da je pot, ki je izbrana nepravilna, se moramo takoj korigirati, a ne vojskovati. Vse se mora urejevati tako, da se najde srednja opcija in nikakor takšna, ki pušča za seboj smrt in gorišča milijonov nedolžnih, ki so zopet krivi, ker so dopustili, da se med njimi najde nekdo ki hoče biti Bog.