Arhiv za Junij, 2006

ZAKAJ ŽIVIM

Ponedeljek, Junij 26th, 2006

ZAKAJ ŽIVIM

Sprehodil sem si misli po prostranstvu
ujel sem z njimi sebe tam nekoč,
mi duša je prek sanj prikazovala,
zakaj se vsadil, sem tak’ daleč proč.

Izraz globine mojega poslanstva
se čuti v meni kakor šifre kod,
iz duše mi prihaja ta uganka,
zakaj rojen sem v človeški rod.

Mi sen v slikah dalje še razlaga,
ta zemlja je starejša od sonca,
da ta planet nosi vse grozote,
v brezčasju bil je daleč od vsega.

V njem je zaprt globoko v sredini
zlokoben duh vsevidnega sveta,
mu ime bilo je Satana božanska,
je hotela biti večja od Boga.

Vsi njeni strupi, katerih je nosilka,
nadvse se trudijo ustvarit staro moč
na vse načine sika zlo iz sebe,
ga sprejema vase ves človeški rod.

Preizkušnja moje duše je velika,
kako premagati že v sebi vse pasti,
mnogi podležejo, a jaz se vem ozdravit
razbil sem kodo, ki se me lasti.

Vsak sam v sebi nosi svoj postopek
kako in kdaj ukrepat naj začne,
pozornost noč in dan je tu potrebna,
če hočeš, da vse zlo iz tebe gre.

Satana to zakonitost ne dojema,
da ljudje to zlo spreminjamo
in istočasno smo na preizkušnji,
če se lahko nase zanesemo.

Vesolje v polarnosti neskončni
sprejema vase preizkušene moči,
na zemlji vsakdo zlahka si opazi,
če je v njem kaj božje enosti.

PREKLESTVO UMOVANJA

Petek, Junij 23rd, 2006

PREKLESTVO UMOVANJA

Hočem živeti na skali resnice,
a samo življenje mi tega ne da.
Hočem spoznati vse moje krivice,
a um me kot vedno na led zapelja.

Ves zbegan, da se na njem ne utopim,
ga hladim iz dneva v dan z lažjo,
ubijam v sebi ostanke resnice,
samo da telo mi v strahu ne bo.

Nisem edini na tej ploščadi,
um nas vse kar pri moči drži,
izmišlja si razne drzne projekte,
da bi pozabili prihodnje skrbi.

Živeti tako, da le misel vse vodi,
postalo je jasno vsem nekega dne.
Ploščad od težine vseh v zablodi,
spremenjena v vodo , zapustila nas je.

Zakaj sem poslušal trdoto uma,
zakaj nisem mislil tako kot srce?
Spreminjal bi se s svojo ploščadjo,
ostal bi kot olje, nad morjem vode.

RAZUMEVANJE

Petek, Junij 23rd, 2006

RAZUMEVANJE

V tej gostoti zemlje ne more biti idealnosti, pač pa je tu prikazana pot ali postopek, skozi katerega gremo, kako naj bi prišli do nje.V tej gmoti težkih energij skozi katere se pomikamo, lahko občutimo vsaki trenutek stanja v katerem se nahajamo, občutimo kaj nosimo v sebi, to vidimo v sočloveku in iz njihovih ovojih se učimo kaj pomenijo,koliko so strupene za notranji mir in koliko smo sami v resnici z njimi povezani že od rojstva v svojih nagnjenjih.
Zemlja in življenje na njej nam nudi spoznanje o sebi, preizkušnjo duhovne vzgoje, kako v stiski, bedi ali materialnih užitkih spoznavamo svojo resnico na poti do neke idealnosti.Prav vsak se sooča s svojo resnico in najhuje med nami je to, da niti sami sebi ne priznamo v kakšnih odnosih smo s svojo vestjo, tako lažemo sami sebi; ostalim govorimo eno, a mislimo si o njih nekaj drugega in si s tem na svoji evolucijski poti ustvarjamo dvojne programe, ki nas privedejo v še večjo zmešnjavo kot bi pričakovali da je.
Iz vsemirja smo prišli in pogled v te daljine vsakemu od nas prinaša željo po vrnitvi, pogoj je enostaven;namreč to kar nosiš v sebi, a ti ne pripada, spremeni v dobro in vse kar v občutjih doživiš kot negativnost, z razumevanjem izloči iz sebe. S tem izločuješ zlo iz sebe in obenem zmanjšuješ moč zlega na zemlji in svoji okolici.S takim očiščevalnim procesom skozi življenje, se lahko prebiješ v lastni vztrajnosti do tiste čistoče, s katero ne boš več vezan na magnetne moči negativnih energij in zemljine oble.
Te energije, ki zadržujejo duše na zemljo so energije strahov,fobij, poželenj, strasti itn. zatem je tu še sam um, ki ima največji pomen in naklonjenost med ljudmi, vendar um s svojo hladno logiko ustvarja razlike med ljudmi in narodi v smislu samoljubja, škodoželjnosti, pa vse do vojn, ki pa prinašajo še več mržnje in maščevanj.Um ne sme biti ločen od vesti in srca nikoli, kajti to se vidi danes povsod kako negativni vpliv ima hladno tekmovanje že od športa pa vse do gospodarskih moči, ki brez milosti sejejo nestrpnost in smrt naravi, ki nam pa vrača v še večji meri, kot smo sposobni dojeti.
Tako kot je vsak povezan s svojim telesom,smo še bolj vsi povezani med seboj, kar pa nikakor nočemo dojeti, ker nam v glavi ne zveni tisto pravilo, ki ga uporabljamo pri svojem telesu, a to je, če te nekaj zaboli si ne povečuješ bola, kar bi znalo biti enako temu, da ne delaj hudo drugemu, kar ne bi hotel na sebi doživeti. Tako enostavno pravilo in nihče ga noče razumeti, ker smo umno še daleč od razumevanja pomena kaj pomeni bolj široko razmišljanje, ki bi bilo tako naravnano, da bi bilo vsem prav in v nekem približnem ravnotežju.
Religije učijo o nebesih,peklu,vicah, ki so nekje, v resnici tega ni nikjer v vsemiru, temveč je to občutje v vsakem človeku v njegovi vesti in če je sposoben s svojo voljo iz sebe izgnati energije, ki ga vežejo in dušijo, se pomika proti lastnemu raju, drugače bo ostal v svojem peklu. S čim se polniš, to boš nosil skozi večnost lastnega obstoja ali razkroja, a zemlja je kot lakmusov papir, ki ti vsaki čas pokaže stanje in obenem nudi rešitev problema , a na tebi je, da s svojo svobodno voljo odločaš lastno pot vzpona ali pada. Za vse kar se človeku negativnega dogaja je kriv samo on in ne sosed, niti vrag a še najmanj Bog.V resnici je vsak človek na zemlji neke vrste sam sebi Bog, ki odloča o vsem v sebi, o sebi in svoji okolici. Bolezen, situacije, karme, so pokazatelji, na kakšno raven je kdo prišel že kot otrok na svet in če mu je duša iz prejšnjih življenj obtežena, bo toliko težji start sedanjega življenja. Milosti ni, ker karenca (Božja milost), se manjša z vednostjo lastne namernosti krivega življenja.Razumevanje vsega tega naj bi zresnilo vse nas, kajti vse ima svojo energijo in moči in tako je zemlja sama v sebi še kako resnično živo bitje s svojimi močmi vrtenja in lastne evolucije.
Za vsako težavo postoji zdravilo, ki se imenuje potrpljenje, razumevanje in ljubezen. S temi energijami dobi um z leti svoj pravi smisel delovanja, ker bo imel v sebi vkomponirano mero razumevanja do vsega.

VIR

Sobota, Junij 17th, 2006

VIR

Stojim na robniku prepada,
iz njega veje mrzli zrak,
globina stene zatemnjuje,
na dnu zlohoten, grozen mrak.

Pogled mi šine v višine,
tam ni videt takšen strah,
preplavlja mi srce milina,
občutim razdvojenost, ta mah.

Na enem mestu dva občutka,
ki se nikdar ne spravita,
jaz pa stojim na istem mestu,
z občutkom, da me križata.

Občutek ta, je oko poslalo,
vneslo vame strah in mir,
kaj bo kasneje prevladovalo,
objasnil mi bo le moj vir.

Prav vsak je obseden z iskanjem,
iščoč povsod svoj sveti gral,
mnogi hitijo v avanture,
da bi našli ta največji dar.

Živimo sami – razdvojeni,
v večni borbi dveh moči,
sta vedno kriva Bog in Satan,
ker je naš vir še brez luči.

POMEN POLJUBA

Petek, Junij 16th, 2006

POMEN POLJUBA

Jo srečal večkrat osamljeno,
kako fletno je stopicala,
elegantna v svojstveni pojavi,
nikogar ni pogledala.

Vznemirila ga nje posebnost,
a misel le,kako do nje
mikavnost ta ga je obsedla,
a um divjal,kako in kje?

Nastavljal se na vse načine,
dokler pogled ga ni zadel…
Naslonit moral se na steno,
kar klecnil je in obnemel.

Razvoj je bil enak plamenu,
predolgo žar je miroval,
s poljubi ga je dol najavljal,
njega, ki v raj bo oba poslal.

ODKRITJE

Četrtek, Junij 15th, 2006

ODKRITJE

Dan se je prevesil
um se umiril,
pogled pa iz daljave,
se mi še ni vrnil.

Čakam,da se vrne
z odgovorom od nje,
ki odšla je daleč
in vzela mi srce.

Duša mi ječi,
ko bolečino čuti,
saj vzrok je strašen,
celosti v meni ni.

Smejala sva se oba
na obalah večnosti,
dokler ni prišel čas
prihoda treznosti.

Ta enost najina
prekinjena v dnevu;
sva vsak v svojem kraju
prepuščena le gnevu.

Ostalo je spoznanje,
da ni popolnosti,
njo daje le ljubezen
v poljubu enosti.

VELIKI POK

Sreda, Junij 14th, 2006

VELIKI POK

Sem bil, sem in bom
neskončno, prešinjajoče
življenje in ljubezen,
edini Bog vseh časov.

Ljubezen je v meni,
spregovorila enkratno
da kreativnost in ideje
naj iz mene se razpro.

Sproščene v praznini
v svobodi lastnih kril
se rojevala bo ljubezen
iz življenja novih sil.

Nastal je pok zaglušujoč
in večen, v vsej lepoti,
katerega moč občuti,
vseh časov, vsak v pohoti.

Odmevni smisel vsega
je spoznavanje kdo si,
negativnosti izloči,
da ostaneš v večnosti.

ČASOVNI PREHOD

Četrtek, Junij 8th, 2006

ČASOVNI PREHOD

Vesolje gleda, pričakuje
kaj delamo ljudje,
kako poteka preobrazba
s katero ubada se prav vse.

Le zadrti materialisti
mislijo tu večno bit,
saj tudi bodo dolgo, dolgo
nihče od njih noče bit sit.

Prehod začet pred tisočletji,
je dozorel za nebroj duš,
ga niso zmogle tiste sile,
da bi prebile ta zemljin grušč.

Zdaj že vsak v globini čuti,
kako duhovni vir v njem vre,
on je moč, potisna sila,
čaka le voljo, da v njej zavre.

S skupno močjo, predvsem vesolja
se ključ enosti, obrača v nov čas
za zadnji obrat njegove moči
privzeta bo moč od indigo ras.

Prepoznani bodo lažni prividi
in zastraševanja iz mnogih ver,
odkrila se bode tisočera resnica,
s katero odpiral bo vsak svojo dver.

Spoznanje, da nosi vsak svojo resnico,
bo ta raznolikost povzdignila svest,
z njo zemlja sprostila bo svojo nebeškost
ozaljšana že izreka, vesolju to vest. 

NEVARNA PARA

Petek, Junij 2nd, 2006

NEVARNA PARA

Prišla iz hladnih je dežel
na jug obal in sonca,
si pregrela je telo hudo,
zdaj težav ni videt konca.

Ivje se je v njej stopilo
in v vročo paro zbilo,
kotliček njen že ves razvnet,
še telo je čisto zvilo.

Je videl to mladenič zal,
ki s psihiatrijo se ukvarjal,
spoznal bolezni vzrok je star,
saj je magistrat pripravljal.

Da pomočnika ima pripravljen’ga,
ki te napade obvlada
le mir in senco rabita,
da sodelovala bode rada.

Je ženska kar pri volji b’la,
saj bila je vsa iz sebe;
na severu se ne zgodi,
da vse puhti iz tebe.

V mračni sobi ji doktorsko
svetoval, da se ga oprime,
pomočnik že čaka ves napet,
da ji paro ven izrine.

Ko se zadnji vrisk je v zraku ujel,
ji strokovno obrazloži;
ščitnica Vam radi sonca
v pomnoženi moči kroži.

Olajšana od teh težav,
sprašujoče ga pogleda,
kaj pa če znova v moj kotlič
se vrine ta razjeda?

Predobro vemo psihiatri,
kako se temu služi,
zato na obali pazimo,
da vas zopet ne okuži.