MODROST V RIMI
Mnogo razlogov je za tvoj nastanek
je kot rojstvo
ali osebna olajšava.
Je izliv notranje vsebine
preskok mišljenja ali iskre
na valovne vse dolžine.
Brez napora se pretoči
je kot bistra gorska voda
ko z očesom bralca se sooči.
Prodre v njegove kamenine
jim zrahlja trdino
s solzo jo nato spoznanje navzven izrine.
O svetlobe polna poezija
ti kažipot si duši
kako naj v labirintu teme
svojo moč razvija.
KOLIKO JE V TEBI SAMOPREPOZNAVNOSTI?
Svoboda je hotenje v kateri se rast zavedanja najhitreje uresničuje. Zavedanje je tista osnova, ki nas same, našo dušo izpolnjuje. Duša je sestavina energetskih sklopov, ki imajo tisto moč, da naj bi dobro v še čistejše ustvarjale – grobo povedano.Duša v telesu se lahko najhitreje preko zavedanja očvrščuje ali pa na žalost razgrajuje.Življenjske situacije človeka prevešajo kar naprej k osebni rasti ali padcu.Že srce, ki ni samo pumpa temveč poganja iz svoje ljubezni radost in življenje po žilah in nam vsaki trenutek vnaša v telo sporočilo, da je vsak od nas Bog pravcati Bog sam sebi ali drugače povedano,lastnemu vesolju neštetih celic, duhovnih povezav, ki jih z osebnim vedenjem, odločanjem osrečuje ali dobesedno ubija – saj si Bog.
Vse je odvisno od občutkov, ki so upravljavci in z močjo volje delujejo kakor se jim zahoče.Če bi človek že iz otroštva bil vsaj malo poučen o moči ,ki jo nosi v sebi in posledice svojih postopkov, kakor tudi vse večjega samozavedanja iz leta v leto, bi vsak storjeni korak drugače premisli glede sebe, okolice in narave. Vsi smo bodoči zidaki mogočnega vesoljskega stvarstva. Mi smo v osnovi iz stvoritelja kot testo rojeni in prepuščeni svobodni volji, poizkušamo v malem živeti kot Stvoritelj . Svobodna volja je največja preizkušnja človeka, ki se prikaže v vsaki še tako mali situaciji, ona je kot zrak telesu,a duši razvoj ali razpad na njene sestavine.
Človek s svojimi duhovnimi centri ima moč božanskega ustvarjanja in zato ga ne moremo spustiti na raven z besedo ;« ljudsko je grešiti«.Vsako napako, ki jo vsak izmed nas napravi, je za vest, ki predstavlja dušo, že napad na lastno bitnostjo in je že pretres njenih dušnih povezav.
Sama ljubezen je energija, katero se uči človek v sebi ustvarjati tu na zemlji, je vez, čvrsto lepilo, ki človeka združuje v homogeno celino, mu podarja moč imuniteta in z njo istočasno pomaga drugim, da se hitreje seznanijo s to za njih še premalo spoznano energijo življenja, moči, zdravja,radosti in osebne rasti.Več ko jo bomo v sebi znali ustvariti in obdržati ter deliti z drugimi, manj bomo morali iti skozi razne preizkušnje, ki nam jih vrtinci usode namenjajo.Že prej omenjeno srce, če je polno ljubezni, se le ta rada širi skozi odprtine telesa.Njen močni energetski potencial se čuti v poljubu kot nepozabno doživetje.Tudi roke človeka polnega ljubezni, so preko dlani prežete s srčnimi vibracijami mehke in gibke.Potenca je ena od najizrazitejših moči v kolikor se ji dopušča
prava mera čustev v njej.Čustva so pokazatelj, v katerih lastnik spoznava svoje vrednosti in slabosti. Zato je sovraštvo kot antipod ljubezni strašno, ker si je strela poželenja in želje odbila od pričakovanosti in ob vrnitvi ubila lastno srce.Takšen človek je razzrvano bitje brez čustev in je ustvaril v sebi dušni kolaps in gorje mnogim ostalim živeti v bližini s takim umskim fantastom, ki zdaj nosi v sebi hude bolezni, napuh, trmo, nevoščljivost in mnoge še gnusnejše lastnosti.Na takšen in sličen način mnogi izgubijo pojmovnost ljubezni v sebi in kronike, ječe so polne samo zaradi nemoči, neznanja kako se zavarovati pred to energijo.Vsi smo Bogovi svojih teles, a na žalost mnogi so bogovi tisoče in tisoče zavedenih ljudi, a sami se ne zavedajo, da so svoje srce že zdavnaj ubili.
S svojim življenjem si vsak sam ustvarja filter, ki je vse gostejši, če je v človeku preveč posvetne poželjivosti po materialnih dobrinah, ki mu prinašajo strah pred roparji, tatovi in ti istočasno niso nič drugega kot njegov lastni proizvod. V naravi se vse od vekomaj vse samo uravnava in mi smo del nje.Vsak se rad zagleda v videz drugega, a ko ga spoznava skozi čas v globlje plasti njegovega bistva,uvidi da fasada ni to kar naj bi ga osrečevalo.Za kraj nam preostane samoanaliza koliko dobrega in slabega goji vsak v sebi. Najhujše je premagati v sebi spoznanja, ki ne vodijo dušo v lastni raj, a prilik je vsaki dan neskončno, vendar nočemo jih spoznati. Zato da bi se lažje spoznali so nam v pomoč razne rane v želodcu, infarkti, artritisi in nešteto drugih situacij in bolezni, ki nas dobesedno zaustavijo kot recimo banalni zlom noge.Zavedati se moramo reka: Nič ni slučajno! Ali pa, ljubeznivost je ljubezen na delu.Tudi ta je dobra; Bolnik je človek, ki je energijsko bankrotiral – banka, ki je šla v stečaj ne more dati posojila in nazadnje: Duša je inkarnirana samo zato, da bo izpolnila svoje potrebe preko telesa, a ne zato da bo radi svoje ¨obleke¨ dopustila lasten razpad.Seveda vedno propade prej telo, da ne uniči že načeto dušo.
MOŠNJA
Več ko nudiš svojemu telesu
od tega duša manj ima
če pa daješ nekaj iz njega
postane duša krilata.
Ji širiš pot svobode
v naravo - med ljudi
občutiš v sebi nekaj
kar po raju že diši.
Al žal žive premnogi
v stanju brez oči
v sebičnosti in strahu
polnijo mošnje si.
Ta pot ustvarja hladen
leden odnos do vseh
oholost in prevzetnost
rodi nadmen nasmeh.
Bogastvo v prirodi
je mozaik razlik
se vse v vsem pretaka
še mavrica živi.
Ti človek pa namesto
da okolje bogatiš
le grabiš in podjarmljaš
si malho le polniš.
In kje je ravnotežje
ki prirodo vso živi
v mošnji ni življenja
v njej sam ujetnik si.
EVOLUCIJA OSEBNOSTI
Ker konca ni nikjer niti ga ne bo
povsod je le proces v katerega si vpet
pomoč pri preobrazbi vsak takoj dobi
zato so udarci usode, da hitreje dozori.
Če nekdo se drži postrani in svojeglavo
kar hitro ga bo vrglo v tir kjer trme ni
proces močneje steče če ritem zvodeni
kjer človek se z zaostalim življenjem še bori.
Ga vojne in nesreče vpeljejo v korak
tako hitreje zave se, kdo je njemu brat
kolonisti pred stoletji so razdelili si vse
dokler se vsak med nami kot suženj ne zave.
Svoboda vse močneje udarja na utrdbe
vsak narod le želi si, da upravlja kar mu gre
denar ki danes vlada ima le par ljudi
a človek ti neumni imaš nove vajeti.
Ljubezen med ljudmi, bo vrgla iz sedla vse
in vsakega na zemlji, ki se strahovlado gre
iz src vsega sveta se širi nova vest
ljubezen in resnica bo v prsih vseh šelest.
Na zemlji smo zato, da strah iztirimo
da ustvarjamo ljubezen, ki naj vodilo bo
le tako pot je zamislil, On ki upravlja vse
le duši je dopustil, da sama najde se.
RITEM SILNIC
Vzdih - izdih
vzdih - izdih
ali so to vesla,
ki nas vodijo
kot čoln k cilju..
Ti neskončni številni zdihljaji
ne služijo le ritmu življenja
v vsakem vdihu je vtkan
neznaten delček tiste moči
katero le redki predočijo si.
V vdihu je moč, spoznanje in luč katera osvesti še tako skrito čud
le malo ljudi si prepozna
občutek ujetosti svoj’ga srca.
Z izdihom končajo naj kriva občutja
strahovi, jeze in skrite moči
če vesla izdihov njih ne razblini
potem čas zagotovo nas stisne v obroč
kot čoln obtežen med valovi in čermi
občutimo kruto resnico smeri
zapeljali smo sebe v brezizhodnost
potapljamo se v močvirju noči…
vzdih - izdih
vzdih - izdih